Marko svetuje

Vrtnarjenje v visoki gredi je odličen kompromis med delom in sprostitvijo za vedno več ljudi, ki v dobi tehnološkega napredka iščejo svoje ravnotežje v stiku z zemljo in vračanju k naravi.

Mnogokrat je povod za nakup visoke grede lažje vrtnarjenje in boljši pridelek, nemalokrat pa tudi preveč škodljivcev in slaba ali nerodovitna zemlja v vrtu, ki ni primerna za gojenje užitnih rastlin.

Če ste se odločili, da si boste v visoki gredi sami pridelali vsaj nekaj zelenjave, ki jo boste pojedli vi in vaša družina,  je prav, da razmislite tudi o tem, v kakšni zemlji jo boste vzgojili.

Marsikdo niti ne razmišlja o tem, da je zemlja glavni vir hrane, ki jo za svojo rast potrebujejo rastline, preden se znajdejo na našem krožniku.
Prav zato ne bo odveč, da tudi o tej temi rečemo besedo ali dve ?

Visoka greda – Moja kišta je zasnovana tako, da imate z vrtnarjenjem v njej zelo malo dela.
Za razliko od klasičnih visokih gred, od vas zahteva le to, da jo napolnite z ustrezno kvalitetno zemljo.

Zemlja oziroma substrati se razlikujejo po svoji sestavi, zato imejte v mislih, da je najboljša zemlja za gojenje vaše zelenjave kompostna mešanica. V tej naj bodo obnovljivi viri kot so kompost, šota, lesna vlakna, kokosova vlakna, pirine lupine in podobno. Takšna mešanica vsebuje mineralne snovi in veliko organskih snovi ter mikroorganizmov, ki rastlinam zagotavljajo odlične rastne pogoje.

Pri nakupu zemlje za vrtnine, se izogibajmo poceni substratom, saj ima takšna zemlja največkrat precej pomanjkljivosti. Lahko je zbita ali prerahla, kar povzroča slabo zadrževanje vode, zato se prehitro izsuši ali pa zaduši korenine naših posajenih rastlin. Velikokrat je slabo presejana, vsebuje velike delce šote, lesa, raznih drugih vlaken in nemalokrat tudi delce plastike, kamenje in plevel.

Posledica sajenja v takšno zemljo je slaba rast in razvoj rastlin. Takšne rastline so bolj dovzetne za napad raznih škodljivcev in neželenih organizmov, zato nemalokrat tudi propadejo. Če v zemlji primanjkuje humusa, jo moramo nujno obogatiti s kompostom, uležanim hlevskim gnojem ali humusom, ki ga pridelajo deževniki.

Zavedajmo se, če svojim rastlinam zagotovimo dobre pogoje za rast in razvoj, zagotovimo dober in zdrav pridelek tudi sebi in svoji družini.